Ko smo zaljubljeni je vse enostavno in lahkotno, ker hormoni delajo za odnos. Ko pa se hormoni umirijo, moramo za odnos začeti delati sami. To pa je ob vseh vsakodnevnih obremenitvah včasih zelo težko. Usklajevati moramo službo, skrb za otroke, morda za ostarele starše, gospodinjstvo itd. Zato ob tem norem tempu težko najdemo čas zase in za odnos. Kar pa lahko vodi v odtujenost in občutek osamljenosti.

 

Partnerska psihoterapija

V intimnem odnosu si vsak želi biti ljubljen, slišan, razumljen in sprejet, kar pa je nemogoče, če med partnerjema ni stika. Če te naše osnovne potrebe v odnosu niso zadovoljene, postanemo jezni na partnerja in zagrenjeni, kar pa vodi v nenehne konflikte in v vse večjo odtujenost. Partnerjema se včasih zdi, da govorita dva različna jezika in se nikakor ne moreta sporazumeti. Tako se vrtita v krogu vedno istih obtoževanj. Počutita se ogoljufana, ker se jima zdi, da partner ni več oseba, v katero sta se zaljubila. Kar ju je na začetku pri drugem privlačilo, ju zdaj odbija …

Partnerski terapevt tu nastopi v vlogi prevajalca sporočil, ki paru z veliko mero sočutja pomaga začutiti in razumeti drug drugega. Namen partnerske terapije ni držati para skupaj za vsako ceno, ampak jima dati prostor, kjer bosta lahko začutila najprej vsak sebe in nato drug drugega ter bila skupaj ranljiva, brez obramb.

Partnerska terapija je namenjena partnerjema:

  • ki sta se odtujila, izgubila stik,
  • se ne znata več pogovarjati,
  • se vrtita v začaranem krogu obtoževanj,
  • sta izgubila zanimanje drug za drugega,
  • imata težave v spolnosti,
  • se je v odnosu pojavila nezvestoba,
  • se ne strinjata glede vzgoje otrok ali druge pomembne teme,
  • se soočata z boleznijo (fizično, psihično),
  • se spopadata s posledicami travme,
  • sta se znašla na prelomnici,
  • bi se rada razšla na spoštljiv in odgovoren način …

 

Kaj počnemo na partnerski terapiji?

Intervence, ki jih uporabljamo so odvisne od težav oziroma izzivov, s katerimi prihajata na terapijo.

V grobem, pa počnemo tole:

  • Osvetljujemo dinamiko vajinega odnosa predvsem pa pasti, v katere se vedno znova ujameta.
  • Vedno znova se trudimo ustvarjati vzdušje čustvene varnosti in povezanosti.
  • Učimo se aktivnega poslušanja, brez seganja v besedo in vmesnega kovanja protiargumentov.
  • Učimo se spoštljive, asertivne komunikacije, kar pomeni tudi, da odstranimo 4 glavne rušilce odnosa: kritiko, prezir, protinapad in umik (J. Gottman).
  • Pomagamo vama uvideti, da se pod površjem vsakdanjih banalnih prepirov skoraj vedno skriva protest ob izgubi stika s partnerjem in želja po ponovni povezanosti. Le, da do ponovne povezanosti pogoste ne pride, ker proti partnerju pogosto nastopimo z napadom ali umikom, namesto, da bi odkrito in spoštljivo spregovorili o svojih potrebah. Problem je v tem, da se jih pogosto niti ne zavedamo, ampak občutimo le jezo, frustracijo, partner nam gre na živce.
  • Učimo se prepoznati svoja čustva, potrebe, želje, prevzeti odgovornost zanje ter od njih odkrito govoriti, se čustveno povezati, deliti svoj notranji svet.
  • Pomagamo vama prepoznati in razgraditi nefunkcionalne vzorce odnosov, ki jih po navadi nosita še iz primarnih družin.
  • Predelujemo tiste pretekle konflikte in stare zamere, ki še danes povzročajo težave v vajinem odnosu.
  • Krepimo področja, kjer sta močna in spreminjamo, dograjujemo šibka.
  • V primeru nezvestobe nikogar ne obsojamo, ampak pomagamo razumeti, zakaj je nezvestobe prišlo, pomagamo jo čustveno predelati in zgraditi odnos znova (nezvestoba poruši odnos v njegovih temeljih).
  • Partnerja se velikokrat zatakneta v bitko za prevlado, oziroma kdo bo imel prav in potem v terapevtu iščeta potrditev, da imata prav. Tako razmišljanje je napačno že v izhodišču, kajti prav imata oba. Vsak ima namreč pravico do lastnega pogleda, občutkov, mnenja. Na terapiji se med drugim učimo slišati, sprejeti in dopustiti partnerjevo različnost, ne da bi se pri tem počutili ogrožene.
  • Učimo se prevzemati odgovornost za svoje življenje in svojo srečo in ne le te prelagati na partnerja v smislu, “Če bi se ti spremenil/a, bi bil najin odnos in življenje dobro.
  • Poglabljamo intimo, krepimo zaupanje in ljubezen.

Glede na raziskave (J. Gottman) naj bi se pari v povprečju odločili za terapijo šele po 6 letih stisk in trpljenja.
Zakaj čakati tako dolgo, ko pa svoj odnos ob terapevtski pomoči izboljšate že zdaj!
Če razmišljate o ločitvi, vam toplo priporočamo, da daste vašemu odnosu še tri mesece. Toliko namreč traja en cikel terapij. Ločite se lahko tudi potem, če boste to še vedno želeli.

Imate še več vprašanj, si želite pogovora v diskretnem in varnem okolju?

Izpolnite kontaktni obrazec, nam pišite na e-mail info@psihoterapija-mr.si
 ali nas pokličite na 040 311 602 med 9. in 20. uro.

Zadnje objave iz bloga

Kontaktirajte nas!